Spletne prevare so se iz preprostih lažnih sporočil razvile v mednarodne sisteme z lastnimi platformami, mobilnimi aplikacijami, oglaševalskimi kampanjami in množico promotorjev. Največje med njimi so ustvarile videz resničnih podjetij, zato so jim denar zaupali tudi izkušeni vlagatelji.
Nekateri projekti so več let prikazovali navidezne dobičke, organizirali velike dogodke ter gradili skupnosti, v katerih je bil vsak dvom nezaželen. Velikost prevare ni odvisna samo od izgubljenega zneska, saj moramo upoštevati tudi število žrtev, geografski doseg in način delovanja.
1. FTX je prikrival uporabo denarja strank
Kriptoborza FTX je uporabnikom omogočala spletno trgovanje z digitalnimi sredstvi ter se predstavljala kot varna in uspešna platforma. Za njenim urejenim videzom je vodstvo denar strank preusmerjalo v povezano družbo Alameda Research, kjer so ga uporabljali za naložbe, odplačevanje dolgov, politične prispevke in nakup nepremičnin.
Stranke o tem niso bile ustrezno obveščene, čeprav so pričakovale, da so njihova sredstva varno shranjena. Po zlomu platforme leta 2022 je na dan prišlo pomanjkanje več milijard dolarjev. Ustanovitelj Sam Bankman Fried je bil spoznan za krivega več kaznivih dejanj ter leta 2024 obsojen na 25 let zapora.
2. OneCoin je prodajal kriptovaluto brez prave verige blokov
OneCoin je od leta 2014 privabljal vlagatelje z zgodbo o novi kriptovaluti, sposobni konkurirati Bitcoinu. Projekt je uporabljal mednarodno prodajno mrežo, izobraževalne pakete, množične dogodke in samozavestne napovedi o prihodnji vrednosti kovanca. V resnici OneCoin ni imel običajne javne verige blokov, cena pa ni nastajala na odprtem trgu, temveč jo je določalo podjetje samo.
Milijoni ljudi po svetu so v projekt vložili več kot štiri milijarde dolarjev. Soustanovitelj Karl Sebastian Greenwood je priznal krivdo in prejel 20 let zaporne kazni, glavna ustanoviteljica Ruja Ignatova pa je izginila ter ostaja ena najbolj znanih ubežnic na področju finančnega kriminala.
3. BitConnect je obljubljal izjemne donose s skrivnostnim programom
BitConnect je vlagateljem ponujal možnost, da svoja digitalna sredstva posodijo platformi in v zameno prejemajo visoke dnevne donose. Vodstvo je trdilo, da denar ustvarja poseben program za trgovanje, vendar uporabniki niso dobili preverljivih dokazov o njegovem resničnem delovanju.
Projekt so širili promotorji, videoposnetki, konference in sistem nagrad za pridobivanje novih članov. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje je ustanovitelj projekta prek svetovnega Ponzijevega sistema od vlagateljev pridobil približno 2,4 milijarde dolarjev. Ko se je posojilna platforma leta 2018 zaprla, je vrednost kovanca BitConnect strmoglavila in številni uporabniki so izgubili večino vloženega denarja.
4. Mirror Trading International je prodajal zgodbo o čudežnem robotu
Južnoafriško podjetje Mirror Trading International je prek spletnih strani in družbenih omrežij zbiralo Bitcoin vlagatelje z različnih koncev sveta. Obljubljalo je dobiček iz trgovanja na valutnih trgih, pri katerem naj bi uporabljalo zelo uspešnega avtomatiziranega robota. Uporabniki so na zaslonih spremljali navidezne rezultate, dodatne nagrade pa so prejemali za vključevanje novih članov.
Ameriška komisija CFTC je ugotovila, da je bilo zbranih skoraj 30.000 Bitcoinov in da je vodstvo večino denarja zlorabilo. Sodišče je odredilo več kot 1,7 milijarde dolarjev povračil oškodovanim ter enako visok denarni kazenski znesek za ustanovitelja Corneliusa Johannesa Steynberga.
5. HyperFund je ustvaril globalno mrežo lažnih naložb
HyperFund se je predstavljal kot tehnološki ekosistem z možnostmi zaslužka na področju kriptovalut, veriženja podatkovnih blokov in digitalnega rudarjenja. Vlagatelji so kupovali članstva ter prejemali obljube o dnevnih nagradah, pri čemer naj bi prihodki nastajali iz več različnih poslovnih dejavnosti. Sistem je dodatno rastel prek priporočil, predstavitev in spletnih skupnosti, kjer so člani spodbujali nove nakupe.
Ameriška komisija za vrednostne papirje je projekt opisala kot piramidno shemo, prek katere je bilo po svetu zbranih več kot 1,7 milijarde dolarjev. Po navedbah oblasti HyperFund ni ustvarjal zatrjevanih prihodkov, izplačila pa so bila odvisna od denarja novih vlagateljev. Ko so se dvigi začeli ustavljati, so uporabniki ugotovili, da prikazano stanje na njihovih računih ne pomeni dejansko dostopnega premoženja.
Največje spletne prevare nas opominjajo, da profesionalna podoba, znana imena in visoke obljube nikoli ne smejo nadomestiti preverjanja, zdravega dvoma ter razumevanja, kam v resnici vlagamo svoj denar.
Comments are closed.